Royal Enfield izstopa.
Kar petdeset let po prodaji te angleške znamke Indijcem je kazalo, da so se tehnično ustavili v času, kar pa Indijcev ni motilo. V zadnjem desetletju so v podjetju pokazali izjemno kreativnost in to neverjetno lepo poganja rast. Da so dobili nova znanja, so kupili nekaj podjetij in mojstrov. Tako imajo razvoj tudi v Veliki Britaniji.
Royal Enfield je zelo modro stavil na tradicijo. Ustvarjajo s kovino, kromom, klasičnim ličarstvom. Motocikli izkazujejo rokodelsko butičnost, česar so sposobne le redke znamke. Sploh pa ne v tem cenovnem segmentu.
Odkar je Royal Enfield leta 2018 predstavil svoja prva sodobna 650-kubična dvovaljnika, sta dobro razvita, kakovostno izdelana in cenovno dostopna Interceptor in Continental GT skupaj s svojimi nasledniki indijskega proizvajalca izstrelila med vodilne v svetovnem segmentu srednje težkih motociklov, torej od 500 do 800 kubikov. Tema dvema prvencema se je leta 2023 pridružil Super Meteor, prvi iz serije tako imenovanih Custom, leta 2024 pa še Shotgun. Gre za štiri najdražje in najzmogljivejše modele v ponudbi Royal Enfielda, za katere je izvršni direktor Siddhartha Lal sprva pričakoval, da bodo najbolj zanimivi za izvozne kupce. Namesto tega so bili Lal in sodelavci prijetno presenečeni, saj je povpraševanje po dvovaljnih modelih na domačem indijskem trgu (ki še vedno predstavlja 85 % letne prodaje RE) močno preseglo pričakovanja. Dve indijski tovarni imata skupno letno zmogljivost 1,2 milijona motociklov ob šestdnevnem delovniku v treh izmenah. Pazite! Leta 2006 je Royal Enfield izdelal le 33.000 motociklov letno!
RETRO ZAŽIGA
Classic 650 je prišel v trgovine z letom 2025. Izhaja iz dvovaljnega motorja, kot ga imata Shotgun in Super Meteor. Tudi okvir je sličen, a z drugačno geometrijo in drugačnim položajem voznika.
Že ob pogledu nanj dobite občutek, zakaj je to motocikel, na katerega so tisoči kupcev po svetu čakali vse od predstavitve dvovaljne platforme oktobra 2018. Čeprav je Classic 650 v razvoju že od leta 2016, je vodstvo Royal Enfielda odlašalo s serijsko proizvodnjo. Glede na prodajni uspeh in dolge čakalne dobe za sorodne modele z istim motorjem pa je jasno, da so se pravilno odločili.
Tako kot modela Shotgun in Super Meteor tudi Classic poganja enak zračno/oljno hlajeni 648-kubični vzporedni dvovaljnik SOHC z osmimi ventili, razvit v sodelovanju med RE-jevim tehničnim centrom v Bruntingthorpu pri Leicestru (odprt leta 2017) in indijskim razvojnim centrom v Tiruvottiyurju blizu sedeža podjetja – 4,5-urna časovna razlika med njima prav lepo podaljša delovni dan.
Motor ima zobniško gnani protiutežni gredi za zmanjšanje vibracij, 270-stopinjsko ročično gred iz enega kosa kovane jeklene zlitine za večjo trdnost in vzdržljivost ter mere 78 x 67,8 mm s centralnim verižnim pogonom odmične gredi. Elektronsko vbrizgavanje z ECU-jem Bosch in dvema 34-milimetrskima dušilnima loputama Mikuni zagotavlja 34,6 kW (46,33 KM) pri 7.250 /min na ročični gredi, največji navor 52,3 Nm pa doseže pri 5.650 vrt/min.
Jekleni okvir z motorjem kot nosilnim elementom, skupen vsem trem dvovaljnim Custom modelom, je razvila britanska podružnica Harris Performance. Spredaj so nenastavljive vilice Showa premera 43 mm, zadaj pa dva blažilnika Showa z 90 mm giba in s petstopenjsko nastavitvijo prednapetosti.
Visoko in široko krmilo je potegnjeno nazaj, ročici sklopke in zavore sta enostavno nastavljivi. Le en okrogel instrument v ohišju žarometa združuje analogni merilnik hitrosti z vstavljenim LCD-zaslonom, ki prikazuje izbrano prestavo, količino goriva, uro, skupne in dnevne kilometre. Tu je tudi USB-vtičnica. Serijsko je vgrajen celo Royal Enfieldov navigacijski sistem (turn-by-turn), razvit v sodelovanju z Googlom, ki se prek Bluetootha poveže s pametnim telefonom.
Royal Enfield je omogočil preizkus motorja 650 Classic v Angliji, nekako 300 kilometrov severneje od njihove zgodovinske tovarne v Redditchu v Midlandsu.
Motocikel ima nedvomno karizmo – bodisi parkiran na ulicah mesta, bodisi na cesti, ko se ustavite na skodelici čaja (indijskega, seveda). Položaj voznika je prostoren, a precej pokončen – zaradi enojnega sedeža in nazaj potegnjenega krmila. To je prijetno pri nižjih hitrostih, nad 110–120 km/h pa postane zaradi vetra naporno, saj se morate aktivno držati.
Enojni sedež se je izkazal za zelo udobnega – po dvesto kilometrih brez kakršne koli otrplosti. Protiutežna gred učinkovito odpravlja vibracije; skozi krmilo in stopalke jih ni čutiti, le rahlo prijetno brnenje skozi sedež.
Motocikel zanesljivo sledi liniji skozi ovinek, brez nenadnih reakcij, čeprav boste pri večjih nagibih podrgnili varnostne podaljške stopalk. Sprednja pnevmatika MRF ponuja presenetljivo dober oprijem in občutek, medtem ko zadnje vzmetenje s 90 mm hoda deluje nekoliko pretrdo, kar vpliva na udobje na slabših cestah.
Največji užitek prinaša prožen in gladek dvovaljnik. Edini trenutek, ko se zaveste, da gre »le« za 650-kubični motor, je pospeševanje v šesti prestavi na hitri cesti – takrat je treba prestaviti nižje. Na srečo je šeststopenjski menjalnik izjemen: natančen, lahek in brezhiben. Tretja prestava je idealna za vijugaste odseke, motor pa se brez težav vrti od nizkih do visokih vrtljajev.
Končni vtis?
Royal Enfield Classic 650 je nedvomno zelo privlačen retro motocikel, ki ponuja solidne zmogljivosti in večinoma prijetno vozno izkušnjo ob dostopni ceni, ki doseže osem evrskih tisočakov.
Več v reviji motoSI št. 122 (marec – maj 2026)
