Kawasaki Z900 RS

Mitja Gustinčič
Iz revije motoSI št. 107 (februar – maj 2023)

Novodobni Z 900 je slečenec oblih oblik in zato zelo umirjenega videza. Oblikovan je tako, da je najprej zadovoljeno oko, potlej zadnjica s hrbtenico, tudi sopotnica in čisto na koncu bi se morda kdo našel in kupil kolenske drsnike, da ne pregoni usnjenih hlač na kolenih. To je klasik. Menda je ja jasno videti, da to ni športni stroj. In ravno zato sem bil rahlo zloben, pa sem ga peljal najprej po hitri in zahtevni pisti, obutega v bolj cestne kot športne pnevmatike. Bil sem dobro ogret. Dobro sem vedel kam pista leti in zdelo se mi je, da bom tega klasika tam dobesedno prelomil.
Prve kroge sem odpeljal zadržano. Motor je zanimivo živahen, predvsem je poln volje do vleka in tudi vrtenja. Ni »by-wire«, imajo pa štiri sesalna grla po dve loputi: eno odpira človek, drugo računalnik. Motor je in ni enak kot na ostrorobem Z 900. Vendar! Ni ga treba gnati do konca, da bi drgetali ležaji in batni obročki, ker je najbolj razpoložen za delo ravno v srednjih vrtljajih, tam med petimi in šestimi tisočaki vrtljajev – točno tam, kjer motorist preživi večino svojega časa. Bi se reklo, da zajahaš valj in tu jadraš z nekako 70 konji. Ali je mogoče menjati med slogi vožnje? Je, toda oprostite, to sem gladko pozabil preveriti. Sedemdeset konjev sredi ovinka pač ni preveč, da bi bilo treba razmišljati o glavobolu. To je tudi na pisti prednost, ker je manj dela z menjalnikom in s sklopko. To pa vemo, da med ovinki zahteva veliko ročnosti, spretnosti in posluha če hočeš, da motor zares hitro pelje. Kaj hočem s tem povedati? Pojdite na brezalkoholno pivo na Črni Kal pa tam poslušajte koga, kako v prenizki prestavi divje puli zobe svojemu motorju, ki vrešči in vrešči, ne gre pa nikamor.

PRESENEČENJE

Ker so bile na kolesih lepo lepljive gume z zelo zanesljivim oprijemom (Dunlop RoadSmart4), sem lahko brez veliko tveganja za zdravje Kawasakija gnal skozi ovinke s tretjo, četrto prestavo. Presenetljivo se iz šasije ni oglasilo nič grozečega, le pod stopalkami je hreščalo in hreščalo ter požrlo distančnike. Vzmetenje (spredaj nastavljivo v raztegu) povsem zadovolji, ni pretrdo. Tudi v nezdravo globokem nagibu je cevni okvir držal kolesi v eni ravnini in prav presenetilo me je, da se stroj tako predvidljivo pelje ter natančno drži smer. Celo ko sem sredi nagiba v dolgem ovinku malo »pošlatal« prednjo zavoro, se ni zgodilo nič travmatičnega: rahlo nakaže, da se bo dvignil za kakšno stopinjo. In to je to. Seveda človeka pošteno zmede, da nove tehnologije v enakih razmerah ne dajo kaj bistveno več od sebe od cevne klasike.

Počutje za krmilom in v sedežu je precej prijetno, na mero dobro raščenega možaka, vožnja ni naporna za telo. Sočasno se da motocikel dobro čutiti iz mednožja navzgor. Veliko obeta pošteno odmerjen sedež z repkom na koncu in upam si trditi, da bi se dalo ob stran obesiti tudi kakšne kovčke. Ta Z/RS je pravzaprav prijeten in lep motocikel za pohajkovanje v paru.

ALI JE SREČA POPOLNA?

Odkrito povem, da sem ljubitelj originalnega Z1 iz obdobja 1973-74 – in to zelenega. Zato me je sprva kot pesek v čevlju motilo, da na Z/RS posoda za bencin ne sedi na okvirju tako popolno (globoko), kot je to pri originalu. Poglejte. Na slikah se zdi, da jim je nekaj zastriglo. No, v živo deluje bolj skladno. Celo izvedba 650 je videti zanimiva.
Okrogla in valjasta merilnika nikakor nista dolgočasna. Prednji blatnik nosi zelo lep aluminijast nosilec. Lita kolesa so prav lična. Bočni oplati pod sedežem sta kot pri originalu. Celo motor je videti zračno hlajen, tako dobra je izvedba valjev in hladilnika vode. Pošteno sem pokleknil in gledal tudi s prsti. Izdelava je bila videti čisto OK … dokler nisem opazil na pol leta starem motociklu sledi rje na zvarih izpušnega sistema. Da se zjokaš, kako je to danes videti zanikrno, pa so pred petdesetimi leti govorili, da imajo »japonci za en kurc krom«.
Slišal sem tudi, da je cena za Z900RS previsoka in da to kupce odbija. Kaj pa vem, ali je to res. Morda je bolj na mestu ugotovitev, da je to motocikel za degustatorje in da bi bilo treba nanj usmeriti več opozoriti. Zares ni napačen stroj.

Več lahko preberete v reviji motoSI št. 107 (2023).

Danes, ko so vsi motocikli zelo ostrih linij in skoraj rezalnih površin, si zrel moški na okroglinah spočije oči.

Bistveni tehnični podatki

Za 14.000 evrov se dobi z boljšimi komponentami opremljen model RS-SE (čeljusti Brembo, zadaj Öhlins in zlato obarvana kolesa).
Vrstni štirivaljnik iz 948 kubikov potegne 82 kW (111 KM) pri nenavadno zmernih 8.500/min; navora je za 98,5 Nm pri 6.500/min. Sklopka je zdrsna. Medosna razdalja meri 1.470 mm in je za 20 mm krajša kot pri originalnem Z1 900. 
Teža s tekočinami je 217 kg. Posoda za bencin drži 17 litrov. Poraba se vrti pri 5,6 litrih. Sedež je udoben in je 84 cm od tal.

Deli
Pripni
Čivkni