Mitja Gustinčič
Iz revije motoSI št. 106 (december – februar 2023)
Motorist se s časom zmedi. Po Darwinu je človek po stopnjah iz opice prilezel do tu, kjer smo. In enako gre evolucija motorista, s športaka na udoben potovalnik. V obratno smer zadeve ne gredo nikakor.
Vsak motorist si mora najprej potešiti strasti, morda olupiti tudi nekaj kože in razmajati kosti in ko mu bolj kot kokakola ob oradi paše Ščurkov Pikoli, je kandidat za nekaj bolj luksuznega na dveh kolesih.
Pustimo tu vnemar klubske oziroma klanovske zgodbe in imejmo v mislih neodvisnega kandidata. Kaj naj kupi možak, ki ima izolirano hišo, toplotno črpalko, panele na strehi, ob sebi umirjeno življenjsko sopotnico, oba pa po malem že prijateljujeta z zdravniki in s terapevti? Bolj ko listaš cenike in tehnične podatke, bolj se krog oži. Harley ni ideal potovalnika, da bi človek z njim po zajtrku skočil na Chiemsee in bi tam v času kosila že srebal kratko kavo. Šestvaljni Bavarec je kar resno zahteven in je treba dvakrat premisliti ali je človek sploh (še) primeren za tako mogočen stroj. Ostane samo še Goldwing. Tu napake ali šibke točke ni.
Res je, da mora biti motorist dokončno zrel za tak miselni preskok. Goldwing je spoštljivo velik in težak kos motocikla, ki pa ne renči in ne grize nazaj. Težišče je nizko in motocikel v rokah pri majhni hitrosti ne opleta. Šestvaljni bokserski motor razvija 126 konjev in gledano skozi prizmo 170-konjske konkurence seveda lahko rečemo, da ‘ne gre nikamor’. Toda! Tu je trenutek za miselni preobrat.
Na avtocestah je po večini sveta dovoljeno 130 km/h. Z nekaj rizika se lahko pelješ 150 km/h in tu je že neudobno, če je treba s to hitrostjo odpeljati v kosu 400 kilometrov, kolikor dovoljuje polna posoda za bencin. GW verjetno res potegne do 180 kilometrov na uro. A že 160 km/h človek, potopljen v udobje sedeža doživlja enako kot 140 km/h v avtodomu. Pasje hitro je to. Ker medosna razdalja meri spoštljivih 1.695 mm, je motocikel pri vseh hitrostih zelo miren in v smeri natančen. Nima slabih navad. Zanimivo, da tudi ovinke vozi z izjemno natančnostjo, kar je pomirjujoče.
Ima ABS in povezane zavore. Ima nadzor oprijema zadnje gume. Ker je težišče zelo nizko, med zaviranjem nikoli ne nastaja nobena drama. Celo dama zadaj lahko meditira povsem razlita v fotelju, pa njen položaj ne vpliva na vozne lastnosti. Elektronske pomoči so v tem razredu uporaben dodatek, recimo za speljevanje v klanec ali za slog vožnje, recimo v dežju. Ampak od vseh možnih novotarij imam najraje samodejni menjalnik. Na takšnem motociklu deluje bolj logično kot je tega sposoben celo zelo dober motorist. Uporabna je funkcija za počasno pomikanje motocikla, kar je še kako uporabno v kakšni tesni in drseči garažni hiši. Funkcija počasnega ‘rikverca’ dostikrat pride še kako prav.
Ne morem pa se odločiti, ali naj bom tiho ob novi generaciji pomanjšanih kovčkov. Ker imamo tu luksuzni motocikel, pomeni, da se tudi potnika rada trenutkom primerno slačita ali preoblačita. Tu pa hitro zaidemo v kolizijo. Ali pa je treba prilagoditi garderobo, da bo mehkejša in manj zajetna!?
Vsakič, ko vrnem Gold Wing, me je po tihem sram, kako sem takrat sral v Ameriki. Ali pa je v tem času GW postala toliko boljši motocikel?
Več lahko preberete v reviji motoSI št. 106 (december – februar 2023).

1600 GT močno izstopa iz aktualne ponudbe motociklov. Je opazen in prepoznaven, zelo brezčasen – pa čeprav Bokserski šestvaljnik iz 1.833 kubikov potegne 93 kW (126 KM) pri zelo zmernih 5.500/min; navora je za 170 Nm pri 4.500/min. Teža s tekočinami je 383 kg; če je motor opremljen s 7-stopenjskim robotiziranim menjalnikom, potem motocikel tehta 390 kg. Posoda za bencin drži 21 litrov. Poraba se največkrat vrti pri 5 litrih. Sedež je 74 cm od tal.je oblikovno star že 12 let. Zagotovo bo jutri postal klasik.