Blaž Črnivec
Odpravil sem se na popoldanski izlet po šihtu, na že skoraj stereotipno traso Ljubljana-Idrija-Tolmin-Bovec-Vršič-Kranjska Gora in nazaj. Štart ob 14.00, ko sem za hip predčasno smuknil skozi službeno uro in koristil dve naduri.
Med nogami sem imel slečeno novo Hondo CB650R.
Skoraj bi lahko rekel pod nogami, saj je res majhen motocikel. 810 mm ima višino sedeža in je med koleni tako ozka, da bi jo lahko zmotno uvrstil v razred 125. Drža kljub moji višini 190 cm ni napačna. Glede na predhodnico je krmilo nižje in bolj naprej, stopalke pa so rahlo bolj nazaj, zaradi česar sem lahko po avtocesti vozil vsaj 130 km/h s sprejemljivo mero neudobja. Toda po 35-ih prevoženih kilometrih in 20-ih minutah vožnje sem mislil, da mi bo odpadla rit, da se mi bodo zaskočili kolki, čelada pa se mi bo zlepila s čelom. Sem se spravil na ples s čevlji, premajhnimi za dve številki?
Komaj sem dočakal Kalce in ovinkarjenje proti Idriji. Ah, tu sem pozabil na skrčene noge. Mala Honda je neverjetno vodljiva in stabilna. Ni je treba voziti z rokami ali rameni, kot kakšnega športnika, ampak skozi ovinke enostavno plešeš z boki in z nogami. Z veliko stabilnega in varnega občutka. Ta motor bi si upal dati za vozit ženi.
Agregat je v območju do 6.000 vrtljajev šolski. Neverjetno uglajeno se pelje skozi vasi v šesti prestavi z 2.000 vrtljaji in 50 km/h. In nato sem lahko brez prestavljanja, kar v najvišji prestavi pospešil do 4.000 vrtljajev, ko je digitalni merilnik pokazal omejenih 90 km/h. Če bi vztrajal do 6.000 vrtljajev, bi bilo na merilniku 130 km/h. V tem območju je agregat neverjetno uglajen.
Mali konjič pa zna biti zelo dinamičen. Ovinki so bili namreč vabljivi in pričel sem ga priganjati nad 6.000 vrtljajev. Uf, tu se začne rokenrol. Pri 8.500 vrtljajih dobi najmočnejšo brco navora in potem se noro zavrti do 12.000 (800 vrtljajev pod rdečo mejo), kjer useka vseh 95 konjičev. Dovolj in povsem zadovoljivo športno. V tem območju začutiš bolj grobe vibracije, toda postane jasno, da to ni nujno začetniški motor, ampak se ga ne bo sramoval niti izkušeni adrenalinski odvisnik.
V kombinaciji z dobro naravnanim vzmetenjem, čeravno spredaj ni nastavljivo, zadnjemu blažilniku pa nastaviš le prednapetost vzmeti, je pravi cestni slečeni pobalin. Tudi zvok je čudovit. Spominja me na dirkaško godrnjanje moje CBX650 iz leta 1985. Pa še štiri izpušne krivine, ki spredaj polikano padajo pod kotom iz štirih valjev in se združijo v dušilec, so retro seksi. Če je konkurenca v tem razredu prešla na manjše število valjev (dvovaljna Yamaha MT07, Suzuki SV650, Kawasaki Z650) in s tem pridobila na navoru v spodnjem območju, je Honda ohranila štirivaljnik. Toda s tem je pravzaprav ohranila ravno tisto, kar je Japonce delalo tako posebne v njihovem vzponu pred 50 leti.
Tik pred Bovcem sem moral kakšno uro vedriti v lokalni oštariji, saj slečenec ni imel nobenega kovčka za kramo, tako da sem tudi dežni kombinezon pustil doma. Vrhove gora proti Vršiču so okupirali temni oblaki in skoraj sem se že obrnil nazaj, ko se je na nebu prikazala mavrica. Pa mi je uspelo! Na vrh Vršiča sem ovinkaril iz Trente s takim užitkom, da si ne bi želel nobenega drugega motocikla. Ah, kakšen GS le! Tole je carsko. Če še pomislim, da je takle slečenec več kot pol cenejši od velikih endur …
Najostrejše ovinke na gor sem lahko zvozil celo v tretji prestavi, brez najmanjše bojazni, da mi motor pokašlja ali crkne. Brez sklopke. Izjemno lepo. Tudi dol do Kranjske Gore, kjer me je sprejela podeževna meglica, sem užival. Malo manj potem do doma po avtocesti. Če gre 200 km/h? Gre, gre. In to presenetljivo hitro, brez obotavljanja. Ampak, čemu bi to rabil na takem motociklu? Bi pa nataknil kakšno mini bikini vetrobransko steklo in ličen mali kovček.
Nekaj bistvenih podatkov:
• Koliko je treba imeti na računu: 8.390 eur (As Domžale, Moto center, Trzin)
• Motor in zmogljivosti: 649 kubikov, 4-valjni vrstni, moč 95 KM (70 kW) pri 12.000/min, največji navor 64 Nm pri 8.500/min; zdrsna sklopka, 6 prestav, veriga
• Medosna razdalja: 1.450 mm
• Najmanjša oddaljenost od tal: 150 mm
• Višina sedeža od tal: 81 cm
• Gib vzmetenja spredaj/zadaj: 108 / 128 mm; možnost nastavljanja prednapetosti vzmeti zadnjega blažilnika
• Zavore: spredaj koluta premera 310 mm + radialno vpeti 4-batni zavorni čeljusti Nissin; zadaj kolut premera 240 mm, enobatna zavorna čeljust, ABS
• Gume: 120/70 ZR17; 180/55 ZR17
• Posoda za gorivo: 15,4 l
• Akumulator: 12 V /8,6 Ah
• Teža z gorivom: 202 kg
Prednje USD vilice Showa so nenastavljive, toda odlično funkcionirajo. En krak skrbi za kompresijo, drugi za dušenje povratnega hoda.
Dobro je vedeti
• Poraba goriva (na testu): 5,1 l/100 km
• Servisni interval: 12.000 km; veliki servis na 24.000 km
• Obračalni krog: prevelik; na navadni cesti težko obrneš v enem kosu
• Luč spredaj in zadaj, smerniki: vse LED
• Serijska oprema: HSTC (Honda Selectable Torque Control) – možnost izklopa; instrumentna plošča: ura, termometer hladilne tekočine, potovalni računalnik (beleži trenutno in povprečno porabo; prikazuje povprečno hitrost vožnje, analogni in digitalni prikaz vrtljajev, dva dnevna števca prevožene razdalje)
