Mitja Gustinčič
Že pred tem testom sem imel priložnost ugotoviti, da kitajski vrstni dvovaljnik lepo teče in da ima boljše karakteristike od avstrijskega vrstnega dvovaljnika. Ne vem pa ali je primerljivo zanesljiv, ker so nam testni kilometri prekratko odmerjeni. Včasih sem z vsakim testnim motorjem naredil po vsaj 4.000 kilometrov in je bilo vedno jasno, kako je z ergonomijo, kako se motocikel vede v uporabi in kako je z zanesljivostjo na cesti. Danes, pri petkrat krajših razdaljah, se gume in veriga še dobro ne segrejejo. Ostaja priokus, da si proizvajalci ne želijo, da kdo predaleč vidi.
Zato je v dnevniku testov ostal neodgovorjen vprašaj, zakaj teče menjalnik rahlo netočno, skoraj surovo. Se bo vdelal s kilometri ali bo tako ostalo? BMW je imel dolga leta bolj surove, glasne in počasne menjalnike, to je res, a so reč dojeli in uredili že vsaj pred petnajstimi leti.
Ostal je tudi vprašaj nekakšne nervoznosti oziroma nesigurnosti prednjega dela, ki sloni na gumi 90/90-21. Visoko težišče in ozka guma premera 21 palcev nekako nista po godu relaksirani vožnji. Vedenje je precej reaktivno. Zato mora biti motorist pripravljen na drobne korekture smeri vožnje in / ali ravnotežja.
Ker je to raziskovalni potovalnik (»adventure« se sliši kot skok čez plot, mar ne?), ima vse potrebne pritikline: zelo dobro vzmetenje, predal pod sedežem, dve parkirni opori, bočne raztegljive plastične kovčke, ki dobro tesnijo (izdelujejo jih v Španiji), stabilizator krmila, ščitnika rok. Cevi prtljažnika pa so pretanke, da bi nudile dober oprijem moškim šapam. Tudi vzvratni ogledali sta nekam majhni, se pa na srečo ne treseta.
Sedi se relativno dobro, ne pa najboljše. S kovčki, v katere je dovoljeno stlačiti 8 kg prtljage, je dovoljeno drveti 160 km/h, kar je za potovanja uporaben podatek. Poraba bencina se je na našem kratkem testu vrtela okoli petih litrov, kar je danes norma za varčen motor.
Aha, da ne pozabim. Sklopka je zdrsnega tipa. To pomeni, da amortizira povratne sunke, ki nastajajo pri zaviranju z motorjem ali pri grobem pretikanju navzdol. To razbremeni motorista, ki mu ni treba več imeti občutka v levi roki. Kdor pa ve, kaj z levico počne, je vznemirjen, ker čuti, da se zračnost na ročici stalno spreminja in imaš občutek, da je »nekaj narobe«.
