Na prvi pomislek je vprašanje slišati trapasto – s koliko prsti? Halo!?
Odgovor sploh ni preprost.
Avtor: iz knjige Magisterij vožnje motorja
Foto: Tomaž Hožič
Torej, koliko prstov naj bo med vožnjo na ročici prednje zavore?
En prst, kazalec, je dovolj (in najbolj prav) na super zmogljivih motorjih – recimo tipa Panigale – in še to zgolj za uravnavanje hitrosti med ovinki.
Dva prsta sta najboljši način na večini motociklov in skuterjev, ki imajo dovolj dobre zavore.
Trije prsti so najbolj prav na motorjih s slabše odzivnim zavornim sistemom, na klasikih in ameriških kruzerjih.
Štirje prsti – to je pa že narobe!
Štirje prsti na zavorni ročici so kot težko kladivo za drobljenje lešnika. Rezultat bo vedno slab.
Zaviranje s celo roko, s štirimi prsti, ne omogoča dobrega občutka, zato je odmerjanje zavorne moči surovo.
Vožnja motorja je svojevrstna veščina, skoraj že umetnost. zahteva veliko občutka. Ključni odgovor tiči v navadi, ki je železna srajca. Kdor se je bal prednje zavore na biciklu in se je motorja navadil ‘na svoj način’, bo slabo navado s seboj nosil dolgo časa. Napredoval bo le z zavedanjem in z veliko vaje. V igri je mišični spomin. Slabo poučeni motorist zavore uporablja skoraj s strahom. So tudi takšni, ki največ zavirajo le z zadnjo zavoro, po avtomobilistično. Ker se bojijo ostrega odziva prednje zavore.
Motocikel je, brez pretiravanja, kot glasbeni instrument. Zahteva dobrega igralca, ki natančno razume in čuti, kaj počnejo desna roka, desna noga, leva roka, leva noga. Za popoln odziv pa mora razumeti in uporabljati še položaj telesa in pravilno gledanje.
V avtomobilu je vsa znanost zaviranja skoncentrirana na dovolj hiter in ustrezno močan pritisk na stopalko zavore. Odkar imajo avtomobili ABS, je preprosto, ker ni več treba paziti na cvileč znak blokiranih pnevmatik. In ker avto ima ABS, voznik lahko zavira in zavija hkrati ter se tako morda celo izogne oviri na cesti. Vse to je za motorista kot znanstvena fantastika.
Dober motorist ve, da je treba zavore odmerjati z veliko občutka v prstih roke in noge. Ve se – nikar na silo in na polno moč. Problem nastane, ko se v vožnjo vplete presenečenje, ki mu sledi paničen strah. V takšni mejni situaciji velika večina motoristov zagrabi zavore na polno. Kadar je na kolesih ABS, je tveganje za zdrs koles majhno. Je pa treba razumeti, da med zaviranjem motocikel močno počepne na prednje kolo in pelje samo še naravnost.
KOLIKO PRSTOV, TOREJ?
En prst, kazalec, je dovolj (in najbolj prav) na super zmogljivih motorjih – recimo tipa Panigale – in še to zgolj za uravnavanje hitrosti med ovinki.
Dva prsta sta najboljši način zaviranja na večini motociklov in skuterjev, ki imajo dovolj dobre zavore.
Trije prsti so najbolj prav na motorjih s slabše odzivnim zavornim sistemom, na klasikih in ameriških kruzerjih.
Štirje prsti – to je pa največkrat narobe! Uporabno je med zelo ostrim ustavljanjem.
