Moto poletna oprema: Kateri material je najboljši? Poliester ni za poletje, volna pa je!

Katarina Turnšek

Z

daj so taki časi, da se o tekstilnih materialih pogovarjamo tako ženske kot moški. Od kdaj je to tako? Moški je še pred tremi desetletji slišal za bombaž (ker razpravljal o njem ni) in poznal je volno. Seveda tisto, ki pika. Če je ni začutil na svoji riti že kot mladi planinec, se je z volno najpozneje seznanil v vojski, ko mu je bil dodeljen koc. In uprla se mu je za naslednjih 70 let.
Potem pa so prišli v devetdesetih letih v trgovine poliestrski flisi. Mehke, lahke in tople jope iz sintetike. 300 mark se spomnim, da smo dali za tak flis na zadrgo, ko smo ga kupili očetu za neko vele pomembno obletnico. Ko smo izročili darilo, je bil deležen še 20-minutnega predavanja o izjemnosti tega novega materiala.
Enkrat takrat je prišel bolj masovno v čevlje in jakne tudi Gore-Tex. Pa v motoristične hlače kevlarska in druga aramidna vlakna.
Vsak od pomembnejših proizvajalcev opreme za prosti čas je začel razvijati in hvaliti svojo vodonepropustno membrano. Svoj termoregulacijski material.
Sintetika, kot so poliester, poliamid, elastan in novejši umetni materiali so preplavili svet rekreativcev vseh panog in zvrsti. Bombaž in volna sta bila le še nerazgledane posebneže. Za ‘starce’, ki jih je povozil čas.
V zgolj dobrih dveh desetletjih je šlo vse skupaj tako daleč, da si danes ne upaš niti začeti ukvarjati s športom, če nimaš specifične opreme, za katero predvidevaš, da je iz ustreznega, edinega pravega materiala za šport, ki mu je namenjena. Na Šmarno goro ne moreš brez elastičnih tehničnih hlač in majice, ki odvaja vlago. Upokojenke na kolesih, ki premikajo pedal s frekvenco minutnega kazalca, obvezno vozijo sintetične kolesarske majice. Za to, da v njih nenormalno zasmrdijo, morda niti ne krivijo proizvajalcev, pač pa sebe! Na zumbo in podobne novotarije ne moreš brez dresa iz … najlona? Maškarado imamo kar 365 dni v letu.
Nedavno mi je prišla v roke fotografija starega doktorja Janeza Ruglja, tistega psihiatra, ki je spravil k sebi številne slovenske alkoholike. Sestavni del terapije, ki je je bil deležen vsak njegov pacient, sta bila hribolazenje in maratonski tek. In na tej fotografiji dr. Rugelj s svojimi pacienti teče 42-kilometrski maraton v kavbojkah in v flanelasti srajci. Danes pa tako opravljen marsikdo ne gre niti na sprehod.
»Nevrotiki,« bi utegnil reči gospod psihiater.

Poliester smrdi!
In tako smo trendu vsakodnevne maškarade podlegli tudi motoristi. In sicer do te mere, da je sestavni del motoristične opreme že nekaj let celo ustrezno (motoristično!) spodnje perilo. Dobilo je ime tehnično ali aktivno ali funkcionalno perilo.
Kaj to je? To so majice, lahko pa tudi (kratke ali dolge) gate, praviloma iz enega od umetnih materialov, torej iz sintetike. V teoriji take majice lahko odvajajo vlago s kože na zunanjo stran blaga, lahko zgolj grejejo ali pa so celo termoregulacijske, kar pomeni, da nam poleti v njih ni vroče, koža ne ostaja mokra, pozimi pa nam dajejo občutek toplote.
Vendar pa se tu pojavi velik klicaj! Čeprav gre pri teh materialih praviloma za sintetična, torej umetna vlakna, je teh vlaken zelo veliko vrst. Skoraj vsak resnejši proizvajalec športnih oblačil ima razvito svojo vrsto sintetike, ki jo potem poimenuje in trži pod svojim imenom: Oeko-Tex, K-Dry, Power-Dry in tako v neskončnost.
Najcenejši in najpogostejši sintetični material, iz katerega je narejenih največ (poceni) športnih majic, pa je poliester. In kaj je njegova najslabša lastnost? Da človek v taki majici hitro in običajno tudi ‘aktivno’ smrdi. In ne samo to … smrdijo lahko tudi oprane majice!
Poliester je sicer zelo prijeten na otip, je lahek, mehek, trpežen, se hitro suši in ne vpija vode. Vendar pa ima to lastnost, da je oleofilen. Absorbira maščobne kisline, ki so v znoju in je zato pravo gojišče bakterij. Te se dobesedno zažrejo v poliestrska vlakna. Žal tega materiala ne smemo prati pri višjih temperaturah, kar bi šele uničilo neprijeten vonj. Zato se ljudje pritožujejo, da majice iz 100 % poliestra, pa čeprav oprane, še vedno smrdijo.
Tako pa ni samo s poliestrom, tako je tudi z nekaterimi drugimi sintetičnimi vlakni. Proizvajalci dražjega tehničnega perila so danes na to pozorni in so začeli v sintetične materiale vdelovati srebrne nanodelce, ki preprečujejo neprijetne vonjave v oblačilih iz umetnih vlaken. Srebro je namreč naravni antimikrob in preprečuje nastanek bakterij in glivic.
Nekateri umetni materiali pa so tudi drugače antibakterijsko obdelani, vendar ta obdelava ni večna in postane s pogostim pranjem oblačila manj učinkovita.

Žal pa je trajalo kar nekaj let, preden so se proizvajalci materialov sploh začeli ukvarjati z vonjem. Morda sem tole že kdaj zapisala, pa naj mi bo prosim oproščeno, če se bom ponovila. Pred dobrimi 20 leti sem bila povabljena v Španijo v podjetje Bikers, na predstavitev enega prvih tehničnih peril za motoriste. Sedeli smo za konferenčno mizo, ko nam je predstavnik podjetja predstavljal prednosti njihovega novega materiala. Takrat sem že imela nekaj izkušenj z novimi sintetikami in najbolj neprijetna lastnost teh materialov se mi je zdela ta, da se je vsako najmanjše potenje v tistih majicah skoncentriralo v postan, zoprn vonj, ki je bil meni sicer tuj. »Pa to ne morem biti jaz,« sem si mislila. In tako sem tam med tisto druščino, damsko napravljena dvignila roko in rekla: »Meni pa se zdi, da v teh materialih ljudje smrdimo.«
O-joj.
Predstavnik podjetja me je začel poučevati, da je s smrdenjem tako kot z urinom, ki svež ne smrdi, potem pa in da se je pač treba večkrat umiti.
Zadrega pa taka.
Na srečo je bil med nami tudi novinar, športnik, aktiven tekač. Stopil mi je v bran in povedal, da je tudi on opazil isto. Da se bombažne majice nikoli ne navzamejo tako zoprnega vonja kot ti novi umetni materiali.
Niso naju slišali. Nama pa je čas dal za prav. Danes se kot največja slabost sintetičnih materialov poudarja to, da se navzamejo neprijetnega vonja, ki ga je težko sprati.

Poliamid je hladnejši
Drugi zelo pogost umetni material v oblačilih je poliamid. Ima podobne lastnosti kot poliester, treba je poudariti, da sta oba nagnjena h kopičenju statične elektrike, kar marsikomu povzroča nelagodje. Vendar je poliamid nekoliko dražji material od poliestra. Na srečo se tudi manj navzame slabega vonja in je tudi manj »vroč«: ima nizko sposobnost varčevanja s toploto, oblačila iz poliamida niso primerna za hladno vreme, v njih lahko zebe.
Žal se poliamid počasneje suši od poliestra, kar pomeni, da spet ni idealen pri močnem potenju, pa vendar se suši hitreje kot bombaž. Razlike med enim in drugim sintetičnim materialom najdete v tabeli.

Prijateljica volna
Danes poznamo številne umetne materiale. Vsak motorist zna nekaj povedati o Gore-Texu, o kevlarju, o teflonu, … Kaj pa znamo povedati o volni? Merino? Angora? Kašmir? Moher? Poznamo izraze? Kaj pa lastnosti teh naravnih materialov in zakaj bi jih?
Zato, ker smo se po treh desetletjih ekspanzije in opevanja umetnih materialov končno spet začeli vračati nazaj k naravi. Kaj se je zgodilo? Izkazalo se je, da boljšega materiala od fine naravne volne v laboratoriju še niso naredili!
Najdražje tehnično perilo je danes namreč izdelano prav iz volne, praviloma je to merino ali pa iz mešanice volne in sintetičnih vlaken. To so tiste »tehnične« majice, ki lahko dosegajo cene tudi okrog 100 evrov, čeprav jih v Decathlonu prodajajo za manj denarja, recimo po 35 evrov.
Marsikomu je tuje, da bi na golo kožo nosil majico iz volne. Toda finost volnenih vlaken se meri po lestvici mikronov – manjša kot je vrednost, več udobja med nošenjem bo ponudil volnen izdelek. Merino volna ni kar neka volna. Pridobivajo jo izključno iz ovc merinovk, ki so se pojavile v Španiji v 12. stoletju, od koder so jih potem naselili v Avstralijo. Dlaka je zelo gosta, mehka in svilnata, vlakna pa so precej tanjša od človeškega lasu. Merino volna ne pika in običajno z njo nimajo težav niti alergiki.

Prav ta naravni material zadnja leta doživlja izjemne uspehe tudi pri oblačilih za šport. Zakaj? Ker je volna funkcionalen naravni izolacijski material, ki skrbi tako za toploto v hladnih dneh, kot za uravnavanje telesne temperature v vročih dneh.
Ker lahko vpije kar 30 % svoje teže vode. Zato se sicer počasneje suši, a vas tudi v mokri volneni majici ne bo zeblo.
Ker je mehka in ne draži kože.
Ker se ne naelektri.
In ker na potovanju ni treba imeti vsak dan druge majice, pač pa lahko oblačilo čez noč le prezračite – enako so delala naše babice.
Zares veličastna lastnost volne je ta, da ostane večno naravno antibakterijsko »obdelana«. Volneno perilo se skoraj ne usmradi.
Ima pa vsaka volna tudi nekaj slabih lastnosti. Suši se počasneje kot sintetika, je težja od nje in pred vsem je dražja!
Vsaka volna je občutljiva na nego oziroma pranje v pralnem stroju. Prati jo je treba pri 30 stopinjah Celzija, vedno pa obstaja bojazen, da volneno oblačilo izgubi formo – se razvleče, skrči, … Zato nekateri proizvajalci ponujajo perilo, kjer volni merino dodajajo umetna vlakna, običajno poliamid, tudi elastan. Nič za to, naše izkušnje s takšnimi mešanicami so odlične! Prisegamo na primer na znamko Ortovox, imajo dolgo tradicijo uporabe volne v svojih izdelkih, čeprav obstajajo tudi številni drugi proizvajalci. Ko enkrat preskusiš takšno tehnično perilo, ti na misel ne pride, da bi še kdaj oblekel poliestrsko majico iz Hoferja.

Kako se znebiti slabega vonja majic?
Sredstvo za razkuževanje perila!
Sintetične športne majice, še najbolj pa tiste, ki so narejene iz poliestra, se lahko tako usmradijo, da se vonja ne da več izprati z običajnim pralnim praškom. Včasih ne pomagata niti kis niti soda bikarbona, ki ju nekateri dodajajo v pralni stroj skupaj s praškom.
V takih primerih je rešitev »sredstvo za dezinfekcijo perila«. Tak dodatek se doda pralnemu prašku in odstrani bakterije, glivice, viruse in tudi plesni. Učinkuje že pri 20 stopinjah Celzija in ga torej lahko uporabite pri vseh programih pranja.
Prodajajo ga pod imeni Sanytol, Denkmit, Splendid in drugimi.

Kaj je kašmir?
Pridobivajo ga iz kašmirski koz, ki so po rodu iz pokrajine Kašmir. Vlaken ne dobijo s striženjem, pač pa s česanjem (pod)dlake. Količina dlake na kozo je izjemno majhna, približno 120 g. Vlakna so tanjša od merino. Pa spet ni ves kašmir enak – za najbolj fine pletenine se uporablja samo volna iz vratu.
Volna iz kašmirja je kar 7-krat toplejša od merino in je tako zelo draga zaradi majhne letne dobave.
Pozor! Oblačila pogosto tržijo z velikim napisom ‘merino’. Ali ‘kašmir’. Vedno poglejte etiketo, kakšen odstotek vlaken predstavlja omenjeni naravni material. Morda le majhen delež, vse ostalo so umetna vlakna.

Angora in moher
Angora je zelo mehka in prestižna volna istoimenskega zajca.
Angoro pa zamenjujemo tudi z moherjem, ki pa je dlaka angora koze! Obe vrsti volne sta na prvi pogled videti zelo puhasti in mehki, a imata obenem tudi kar nekaj pomanjkljivosti: štrleča vlakna na oblačilih iz angore ali moherja lahko ob stiku dražijo oči.

Deli
Pripni
Čivkni