Če v spletno trgovino Aliexpress vtipkate »Akrapovič«, se vam prikaže na tisoče zadetkov. Ugotovimo, da je to zagotovo najbolj zaželena slovenska znamka v tej gromozanski spletni trgovini. Žal pa gre za ponaredke. Naprodaj so v glavnem izpušni lonci, na katerih je tudi dejansko ime Akrapovič in logotip je najbrž tudi edina stvar, ki spominja na original. Čeprav gre za zlorabo.
Cene teh kopij so seveda smešne. Začnejo se nekako pri 15 evrih. Toda že površni ogled človeka strezni (ali pa nasmeji), saj pod fotografijo »Akrapovičevega« dušilca prebereš »Universal« v smislu »paše na vse modele«. Na Carinski upravi so celo povedali, da so že prestregli ponaredek, kjer so bile črke v imenu Akrapovič zamenjane! Ponaredki, ki jih kupci naročajo praviloma prek spleta iz tako imenovanih tretjih držav, največkrat s Kitajske, Carina pri nas in seveda tudi drugod po EU zadrži. Zaseže. Postopek je takšen, da tudi pri lastniku intelektualne lastnine preveri, ali gre res za ponaredek ali vendarle za original in v primeru ponaredka poskrbi za njegovo uničenje. Takšne izdelke dobesedno zmeljejo.
Na Carinski upravi pojasnjujejo takole:
»Če carinski organ ob preverjanju blaga posumi, da je blago ponarejeno, blago zadrži ter obvesti imetnika pravice in deklaranta (uvoznik oz. prejemnik blaga). Imetnik pravice nato potrdi, ali gre za ponarejeno blago ali ne. Če se deklarant strinja z oceno, da gre za ponaredek, gre blago na uničenje. Če pa temu nasprotuje, ker meni, da gre za originalni izdelek, pa mora imetnik pravice zoper njega vložiti tožbo in na sodišču dokazati, da so bile njegove pravice kršene.«
V koliko primerih je uspelo kupcem dokazati, da ni šlo za ponaredek in so jim izdelek vrnili? »V lanskem letu je bilo od 435 zadržanih pošiljk v štirih pošiljkah originalno blago,« pojasnijo na Carinski upravi.
Ko jih vprašamo, kako carinik loči ponaredek od originala, povedo: »Carinski organ ni usposobljen, niti pristojen, da dokončno potrdi, ali je neko blago ponarejeno ali ne. Z zadržanjem blaga daje imetnikom pravic le možnost, da svoje pravice učinkovito uveljavlja pred sodiščem.«
»Reci, da si kupil vazo«
Seveda potrošniki pogosto očitajo, da carinik ne more in ne zna ločiti ponaredek od originala. Pozabljajo pa, da se carinski delavci izobražujejo pri nosilcih pravic intelektualne lastnine in prav ti jim tudi predstavljajo načine odkrivanja ponarejenega blaga oziroma načine razlikovanja ponaredkov od originalov.
Druga stvar pa je ta, da res ni potrebno biti posebno vešč, da ugotoviš, da je izpušni lonec, na katerem ni en zvar enak drugemu, na katerem je vzorec karbona natisnjen na pločevino kot bi se pokvaril printer in na katerem je še nalepka Akrapovič postrani, ponaredek.
Le kaj kupec pričakuje, da bo dobil za 20 evrov?
Več tragikomičnih zgodb lahko na to temo najdete tudi na spletu. Nekdo je recimo naročil izpušni lonec – ponaredek, zelo dobro vedoč, kaj je naročil. Slovenska carina mu ga je zasegla. Potem ga je bilo pa strah, da bi ga kdo kazensko preganjal. Kot vedno v takšnih primerih, so se našli »poznavalci«, ki so mu svetovali takole:
»Če ni gor nalepke Akrapovič, ne morejo trditi, da je ponaredek!«
»Saj oblika auspuha ni zaščitena.«
»Reči cariniku, da si pač naročil vazo in si šele naknadno ugotovil, da ima dve luknji.«
Če se komu stoži po časih, ko smo še imeli sramotilne stebre, naj se zazre le na družbena omrežja. Če so grešnika nekoč prisilno pripeli na takšen steber, se nekateri danes prostovoljno kar sami lepijo nanje. Bi se našel kdo z imenom in priimkom in pojasnil, zakaj si je kot Slovenec, očitno ponosen, da ena najprestižnejših svetovnih znamk iz sveta motorizma prihaja iz njegove dežele, kupil ponaredek za 20 evrov, ki je vse tisto, kar izpušni sistem Akrapovič ni? Tak ponaredek je namreč šlampast, grd, brez dodane vrednosti, brez zmogljivosti, nehomologiran, običajno še preglasen in v prometu zakonsko prepovedan …
Kako plehek mora biti človek, da ga takšno skrpucalo na lastnem motociklu osreči? Ali si tak izpuh namontira »za foro?« Potem naj si nalepi škorpijona na vrtno kosilnico. Ne pa, da se gre človek narciso med hrasti in upa, da bo z želodom še impresioniral »veveričke«.
Kako je s kaznijo?
Države Evropske unije nimajo enotne kaznovalne politike do kupcev ponaredkov. Slovenska Carinska uprava vam zaradi nakupa ponaredka ne bo izdala nobene kazni. Kar preseneča.
So pa kazni visoke v Italiji, tudi v Franciji pa recimo na Hrvaškem. Celo na slovenski Carinski upravi smo (neuradno) ujeli, da si nekateri Slovenci raje kot v Slovenijo, naročijo paket s ponaredkom na Hrvaško. Češ da Hrvatje »manj kontrolirajo«. Ne zavedajo pa se, da je tam predpisana kazen za kupca ponaredka do 1.500 evrov!
Čeprav se potrošniku uspe izogniti kazni s strani države, pa to še ne pomeni, da vas ne sme preganjati imetnik intelektualne lastnine. V Sloveniji so znani primeri, ko so nekatere multinacionalke pri nas pooblastile družbe, ki so potem terjale kupca ponaredka vsaj za strošek uničenja ponarejenega izdelka. Evropska zakonodaja je namreč takšna, da strošek uničenja ponaredka krije imetnik intelektualne lastnine! Torej prav tisti, ki je najbolj oškodovan.
Tveganje
V motoristični branžni se je v zadnjem času zgodilo v več državah sveta nekaj odmevnejših zasegov večjih količin ponaredkov znanih blagovnih znamk. Vemo za primer Bremba pa za svečke NGK, za ponaredke vzmetenja in platišč … V ogromnih količinah so jih zasegli celo v Indiji, v Pakistanu, Združenih arabskih emiratih.
Zanimiv je podatek, da evropske carinske službe zelo pogosto na svojih mejah ločeno zasežejo zgolj etikete ali embalažo znanih blagovnih znamk.
In če kdo misli, da ponaredki prihajajo le s Kitajske, se močno moti. Tako motoristična oprema kot ponaredki raznih avto-moto delov znanih znamk (tukaj ne govorimo o generičnih nadomestnih delih!) prihajajo tudi iz Indije, iz Tajvana, iz Južne Amerike in v zadnjem času celo iz Afrike.
Carinsko upravo smo vprašali, ali obstajajo v Sloveniji primeri zasega ponaredkov motorističnih čelad in druge motoristične opreme. Odgovorili so nam, da na takšne izdelke doslej niso naleteli. Seveda je vprašanje, koliko prispelih pošiljk iz držav tretjega sveta jim uspe pregledati. Žal je tega le kakšen odstotek, saj pošiljke obravnavajo na tako imenovani podlagi »analize tveganja za ponaredke«, zlasti na podlagi (sumljive) dokumentacije in šele nato neposrednega fizičnega pregleda blaga. Preprosto povedano, pozorni so na velikost paketa, deklarirano vrednost, priloženo dokumentacijo, …
Končni potrošnik se zagotovo ne ukvarja z mislimi o etičnosti takšnega nakupa ali celo o (brutalni) gospodarski škodi, ki jo povzroča industrija ponaredkov – bi bilo pa prav vedeti, da je Carinska unija EU objavila podatek, da je približno 30 % ponaredkov, ki pridejo v EU, potencialno zdravju škodljivih. Tiste motoristične rokavice iz Aliexpressa so res videti povsem solidne – za po mestu bi bile celo uporabne. S čim pa so strojili usnje? Z rakotvornim kromom? Nadzora ni.
Tole svojo izkušnjo z nakupom s Kitajske pa nam je sporočil bralec: »Kupil sem zavorne ročice in ročice za sklopko za Suzuki Bking. Posledica je bil katapult čez balanco po 300 metrih. Hitrost kakih 60 km/h. Zaradi nepravilne geometrije ročice ta ni prijemala na mestu, ampak med vožnjo je bil oviran pretok olja nazaj v posodico. Olje se je še grelo in zavora je začela prijemati zaradi raztezanja olja … Posledica: padec. Žal brez opreme.«
Iz tujih medijev pa smo prebrali, da je analiza ponarejenih zavornih ploščic pokazala, da vsebujejo travo, les in karton.
Akrapovič: Odgovori iz prve roke
»Posnemajo našo obliko in zlorabljajo logotip«
Na podjetje Akrapovič smo naslovili nekaj vprašanj v zvezi s ponaredki izpušnih sistemov, ki prihajajo tudi na slovensko ozemlje.
Predvidevamo, da vas o ponaredkih pod znamko Akrapovič obvešča slovenska Carina. Koliko ponaredkov mesečno/ali letno dobite na ta način?
O številkah ne moremo govoriti, bi pa pohvalili odlično sodelovanje s slovensko carinsko službo, ki nas obvešča o ponaredkih, ki jih zelo uspešno identificira.
Kako so cariniki prišli do znanja, da znajo ločiti ponaredek od vašega originala?
Carinsko službo izobražujemo, kako prepoznati ponaredke. Za carinsko službo na ravni Evropske unije imamo pripravljeno izobraževalno brošuro o prepoznavanju ponaredkov. Nekateri so zelo slabi in je mogoče zelo hitro opaziti, da ne gre za prave izdelke podjetja Akrapovič.
Kje so izdelani ti ponaredki? Samo na Kitajskem ali še kje drugje?
Ponaredki so večinoma izdelani v Aziji, največkrat pa prihajajo iz Kitajske.
Ali Azijci kopirajo le vašo obliko/nalepke ali tudi material, ki ga uporabljate?
Velikokrat gre za ponaredke, ki posnemajo oblike in zlorabljajo logotip blagovne znamke.
Ali imate podatek, koliko ponaredkov pod znamko Akrapovič pride v EU oz. jih odkrijejo carine po EU?
Carinske službe nam pošiljajo podatke o zaseženih ponaredkih, ki pa jih uporabljamo v interne namene.
Po prebiranju »spletnih forumov« nastane vtis, da nekateri kupci vaših ponaredkov menijo, da izpuh, na katerem ni imena Akrapovič, ne more biti ponaredek. Češ da heksagonalna oblika izpuha ne more biti zaščitena. Kaj bi jim pojasnili?
V debate na forumih se ne nameravamo vpletati. Spoštujemo, da ima vsak pravico do svojega mnenja, kot tudi pravico, da se ne strinja z mnenjem drugih. Podjetje Akrapovič je heksagonalno obliko izpušnega sistema predstavilo leta 2005 in postavilo trend, ki so mu sledili ne le ostali izdelovalci izpušnih sistemov, ampak tudi proizvajalci motociklov. Prepričani smo, da je heksagonalna oblika prinesla revolucijo v svet izpušnih sistemov za motocikle, kar potrjuje tudi razvoj izpušnih sistemov na splošno. Podjetje stalno razvija nove oblike in rešitve ter jih tudi patentira. Da je izdelek ponaredek, ne pomeni le, ko gre za neupravičeno uporabo blagovne znamke, ampak tudi pri kopiranju njegove oblike. Zato imamo zaščiteno veliko število oblik izpušnih sistemov kot registrirane modele, pri katerih se kot ponaredek šteje tudi kopiranje oblike modela.
