Katarina Turnšek
Iz revije motoSI št. 105 (oktober – november 2022)
“A zadnji del skuterja si pa doma pozabil,” sem zabavljala, kajti prvi vtis je že tak, da mu zadaj nekaj manjka. In kakšno je to zadnje kolo? To naj bi bil v tem stoletju dizajnerski presežek!?
“Moja rezervna guma iz avta je ista!” pa je bil navdušen sosed Marko.
Kako zelo subjektivno je lahko dojemanje estetike, sem spoznala že naslednji dan v Kavarnici pri Jodlnu v Kamniku na Glavnem trgu, kjer se zbiramo motoristi. Kavo mi je postregel mladenič dvajsetih let, ki je izkoristil prvo priliko, da si je šel tam parkiranega BMW-ja CE 04 poslikat. »Kako je pa hud. Noro. Čisti transformer! A je edini v Sloveniji?«
Malo sem se potem pretvarjala, da vem, o čem govori in takoj ko je odnesel pladenj, sem poguglala ‘Transformer’. Izračunala sem tudi, kako dolgo bi moral s svojo natakarsko urno postavko šihtati za tak skuter, ki stane skoraj 13.000 evrov. Verjetno predolgo, da bi strast lahko vzdržala.
.
.
Naslednji dan me je spet nekdo ustavil in to kar na križišču, le da je imel vsaj 40 let več od mladeniča iz Kamnika:
»Zadnjič sem vas videl na cesti in sem šel prav na BMW-jevo stran gledat, kakšen motor je to. Odbit! Ga zdaj spremljam. Najbrž se lepo pelje.«
Ja. Zdaj smo pa tu, kjer tiči bistvo. Tale skuter se pelje izjeeeemno lepo. Dejstvo, s katerim se strinjamo vsi v uredništvu je, da mu noben maksi skuter po voznih lastnostih ne pride niti blizu. Vse na in v njem namreč deluje odlično! Od motorja, vzmetenja, zavor, vrhunsko in domišljeno pa je tudi udobje. In zato lepo po vrsti odgovorim na tri največkrat zastavljena vprašanja, ki sem jih bila vsakodnevno deležna od mimoidočih: Koliko gre, kako daleč pride z enim polnjenjem in kako dolgo se ‘fila’? Na kratko: gre 120 na uro, pride 120 km daleč, polni pa se uro in 40 minut na polnilnici in štiri ure in pol na 220-voltni vtičnici.
Koliko gre?
Nekaj me je pičilo, da sem se s tem skuterjem odpeljala v 100 kilometrov oddaljeno vas tik ob italijanski meji. Po mortadelo. Tako rekoč na morje. »Pa ni to za na morje, to je urbani skuter,« so sitnarili dolgočasneži, ampak imela sem ravno čas, radoživost v sebi, bilo je poletje in samo enkrat se živi … Skrbno sem preračunala, kje se bom ustavila za polnjenje in v veliko vdolbino v trebuhu skuterja, kjer je tudi električni kabel, sicer pa gre v ta prostor tudi čelada, sem vtaknila knjigo. Za lažje čakanje na polnilnih postajah.
Po stari cesti sem se odkotalila proti Obali. Na Kačjih ridah pri Postojni sem skoraj sklatila s ceste dva vštric vozeča kolesarja, ki me nista slišala prihajati, jaz pa njiju sem: »Jebemu m…., že zdaj crkujem, kolk je pa vroče,« je rekel prvi drugemu, potem pa jima je moja hupa vidno znižala temperaturo vsaj za kako stopinjo. Zelo sta se me ustrašila: »Jebemu motoristi.«
Od Postojne do Divače sem se namenila po avtocesti, šlo bi 120 km/h, vendar je to nesmiselno, saj se na ta način baterija zelo hitro prazni. Dovolj udobna in še vedno razmeroma ekonomična potovalna hitrost na avtocesti je med 90 in 100 km/h, kolikor jih skuter z lahkoto doseže. Mimogrede, ker ima vodno hlajeni električni motor kar 42 konjev (največja moč), so tudi pospeški prav osupljivi, od 0 do 50 km/h pospeši v 2,6 sekundah!
Odzivanje motorja je odvisno tudi od programa, ki ga nastavite prek 26-centimetrskega ekrana, serijsko so na voljo trije programi vožnje (eco, rain in road), program ‘dynamic’ pa je za doplačilo. Osebno ga ne bi nikoli doplačala, saj je poraba elektrike občutno večja, pospeški pa so tudi v programu eco tako odlični, da se je treba ob sunkovitem zasuku ročice plina prav dobro prijeti za krmilo.
Veste, da ima skuter tudi serijsko vzvratno prestavo? Deluje preprosto. Vklopite posebno stikalo na krmilu, privijete plin in že pelje vzvratno. Elektronika pa hitrost vzvratne vožnje uravnava tako, da jo samodejno zmanjša, kadar krmilo odklonite v levo ali desno – da se vam ne bi krmilo ob prevelikem junaštvu zaprlo, zaradi česar se marsikateri motorist po nepotrebnem prekucne.
BMW CE 04 je na voljo tudi z omejeno močjo in sicer je možno moč omejiti na 23 kW (31 KM), da lahko ta skuter vozijo tudi tisti z izpitom za kategorijo A1. Še vedno pa bo razvil hitrost 120 km/h.
TEHNIČNI PODATKI
Koliko je treba imeti na računu: od 12.450 eur (BMW Motorrad)
Motor in zmogljivosti: tekočinsko hlajen električen motor s trajnimi magneti / največje število vrtljajev 12.300/min / pogon na zadnje kolo, zobati jermen / največja moč 31 kW (42 KM) pri 4.900/min / največji navor 62 Nm pri 1.500/min
Medosna razdalja: 1.675 mm
Višina sedeža od tal: 78 cm
Vzmetenje: do spodnjega križa segajoče teleskopske vilice Showa s teleskopi ø 35 mm, gib 100 mm / zadaj nihajna roka z vzmetno nogo Showa, gib 92 mm
Zavore: spredaj 2 x kolut 265 mm + 4-batne čeljusti, zadaj kolut 265 mm + 1-batna čeljust, ABS + nadzor oprijema zadnje gume (ASC)
Gume: 120/70-15 in 160/60-15
Zmogljivost baterije: zračno hlajena litij-ionska, 8,9 kWh, napetost 147,6 V
Teža s polnilnim kablom: 243 kg
DOBRO JE VEDETI
Poraba na testu: 7,2 kWh na 100 km
Realen doseg (slog ECO): 130 kilometrov
Dovoljena obremenitev: ca 179 kg (potnika, prtljaga, dodatna oprema),
Pospešek od 0 do 50 km/h: 2,6 s
Pospešek od 0 do 100 km/h: 9,1 s
Največja hitrost: 120 km/h
Kako daleč pride?
BMW CE 04 je prvi resen skuter, ki je lahko alternativa bencinskemu motorju. Njegov doseg s polno baterijo (60,6 Ah, 8,9 kWh) je namreč povsem realnih 120 kilometrov. To ni tehnični podatek iz knjige, to so pokazale naše izkušnje.
Seveda je doseg močno odvisen od načina vožnje. Ko smo se v programu ‘eco’ peljali med 90 km/h in 100 km/h po avtocesti, je bil doseg 100 prevoženih kilometrov. Prevedeno v razumljivejši jezik: ‘čorbe’ mu zmanjka po 100 kilometrih hitre vožnje. Kar je v primerjavi z drugimi električnimi dvokolesniki vrhunski dosežek!
Preskušali smo tudi porabo električne energije pri vožnji navkreber. Poraba se seveda opazno poveča, na kar kažejo hitreje izginjajoče ‘črtice’ na armaturni plošči, vendar pa ima CE 04 funkcijo ‘regenerativnega’ zaviranja oziroma rekuperacije. To pomeni, da se ob spustu navzdol baterija ponovno polni. Zdaj pa pozor. Elektromotor s trajnimi magneti, ki je nameščen v okvir med baterijo in zadnjim kolesom, ima tudi skoraj brutalen zaviralni učinek, zlasti pa v programu ‘dynamic’. To pomeni: ko spustite ročico plina, skuter tako zavre, da pri normalni mestni vožnji le redko uporabiš zavore. Tudi po klancu navzdol zaviranje pred ovinki skoraj ni potrebno. Seveda smo preverili, ali se pri tem vklopi zavorna luč zadaj in ugotovili smo, da je BMW mislil na ta pomemben detajl. Kadar odvzamete plin, motor pa zato zavre, se samodejno vklopi zavorna luč.
Kaj pa pogrešamo? Program, ki bi dovolil, da se s skuterjem lahko ‘rolaš’ po klancu navzdol oziroma da bi motor manj samodejno zaviral. Skratka, nekakšen prosti tek. Tako kot je zdaj, pa pomeni, da z desno roko ne moreš nikoli spustiti krmila oziroma ročice plina, saj se takoj ustaviš.
Kako dolgo se polni?
Skuter ima v svojem trebuhu kabel, ki ga vtaknemo v vtičnico na skuterju (nahaja se na ohišju skuterja, v predalčku pod ročico plina), drugi del pa lahko priključimo na 220-voltno gospodinjsko vtičnico. Trajalo bo dobre štiri ure in pol, da se prazna baterija povsem napolni.
Za doplačilo lahko kupite hitri polnilnik, s katerim obiščete polnilno postajo oziroma si jo lahko postavite tudi doma. Na teh hitrejših polnilnicah je torej zgodba krajša, vam pa resno svetujem, da se pred prvimi polnjenji pustite malce podučiti. Ko imaš enkrat električno vozilo, je namreč potrebno malo več načrtovanja. Tudi kakšna dodatna aplikacija na telefonu, ki prikazuje, kje vse so polnilna mesta. Sicer se vam lahko zgodi tole:
S skoraj prazno baterijo se pripeljem pred Postojnsko jamo. Če kje v Sloveniji, bodo imeli polnilnice tam, mar ne? Vsaj tako razmišljam. To je vendar najbolje obiskana slovenska turistična atrakcija. Med tisoči avtomobili, ki so povsem zabasali okolico Postojnske jame, krožim po parkiriščih in naletim na dva študenta v signalnih brezrokavnikih, ki skrbita za red.
»Fanta, polnilnico potrebujem.«
»Tukaj je ni.«
»Ne se hecat, sigurno je, saj jo ima že vsaka vas.«
»Ne, tukaj je pa ni. Ker tukaj se nič ne vlaga, prav nič se ne investira in obiskovalci, zlasti tujci so prav jezni, ker morajo voziti nazaj v center Postojne, da napolnijo avto. Gospa, verjemite. Ves čas jih pošiljamo v center.«
Pa saj ne morem verjeti. Gospod Batagelj, a bi? Eno polnilno postajo za električna vozila? Bi šlo? Ali bo treba dobrodelni koncert?
Sicer je polnjenje ena sila preprosta reč. Če imaš izkušnje …
Jaz sem povsem nepoučena prišla na bencinsko črpalko v Domžalah, kjer je bila e-polnilnica. Ura je bila 21.50, črpalka se je ob 22.00 zaprla.
Vprašam prodajalko, če bo polnilnica po deseti uri še delala.
»Morala bi,« reče ona.
Khm. Mislite ali veste?
Od treh kablov z različnimi vtičnicami, ki visijo s polnilne postaje, najdem edino vtičnico, ki paše v moj skuter. Priklopim. Približam BMW-jevo identifikacijsko kartico displeju na polnilnici in že se začne tok prelivati v moj skuter. Polnilna postaja kaže, da z močjo 7,1 kW.
Mimogrede, tale BMW-jeva kartica z imenom »BMW Charging« je zlata vredna. Menda je edina kartica v Sloveniji, ki omogoča polnjenje na vseh javnih polnilnih postajah, vseh ponudnikov – brez vnaprejšnje registracije. Vsi tisti, ki že imate e-vozila in jih ne polnite doma, veste, kako zoprno in zamudno je, ko se je treba registrirati pri vsakem ponudniku posebej. In vsak ima nek svoj način obračunavanja in svojo aplikacijo …
In čakam … in čakam …
In tako se ob 22.00 ugasnejo luči na bencinski postaji. Zadnji človek iz bencinskega bifeja spije pivo in oddrsa proti avtu. Nikogar ni več. Okrog mene je tema. Elektriko le še slutim, kajti vidim je ne več. Usedem se k skuterju, priklopljenem na cevko in si začnem peti Pestnerjevo, ki jo malo priredim: »Že ure in ure sedim na postaji, in čakam na štrom, ki prihaja …«
Ko imam po dobri uri (hitrega?) polnjenja dovolj, se odklopim. Zadnji del polnjenja baterije namreč ne gre nikamor. Na displeju polnilne postaje zdaj namreč piše, da se polnimo samo še z močjo štirih kilovatov.
Odklopim kabel in ga vrnem, kjer sem ga dobila.
Koliko me je stala ta storitev globoke kontemplacije v temi in tišini? Pojma nimam! Nikjer ne piše. Porabila sem 6,45 kw, račun naj bi prišel na elektronski naslov. Tako so me poučili.
Zakaj so vsi tehnični podatki električnih vozil praviloma zapisani tako, da prikažejo čas polnjenja baterije samo do 80 % njene napolnjenosti? Ali celo od 20 % do 80 %? Redkokateri namreč navajajo podatek, kako hitro se povsem prazna baterija povsem napolni – torej od 0 % do 100 %. Zato, ker se prazna baterija relativno hitro napolni do 80 %, potem pa se čas polnjenja močno upočasni.
Takole pravi naš Boštjan, hišni strokovnjak za štrom: »Moč polnjenja na vozilu prične namenoma upadati po 80 % napolnjenosti baterije zato, da se prepreči pregrevanje baterije, ker jo to dodatno obrablja in zmanjšuje kapaciteto. Večina proizvajalcev električnih vozil tudi predlaga, da se polni baterijo le do 80 %, če vnaprej veš, da ne boš potreboval polne kapacitete. Sploh za mestno uporabo je to smiselno, ker ne porabiš celotne baterije v istem dnevu.«
Pozneje mi z BMW-ja sporočijo, da me je polnjenje stalo … kaj pa vem … en evro? Ni slabo za 100 prepeljanih kilometrov.
Kako hitro se torej napolni BMW-jeva baterija? Odvisno je od polnilnice, načeloma pa z dodatnim hitrim polnilnikom v dobri uri do 80 % polnosti baterije. V štirih urah in pol pa boste prazno povsem napolnili tudi doma na hišni vtičnici.
Vrhunski izdelek
Prava poezija se je s tem skuterjem peljati – povsod. Ne le po mestu, kjer si zaradi njegove nenavadnosti seveda močno izpostavljen pogledom.
Obožujem to, da omogoča toliko različnih položajev vožnje oziroma presedanja na povsem ravnem sedežu. Za vožnjo v ovinkih se presedeš naprej, noge porineš nazaj, potisneš navzven koleno in že lahko prav zgledno založiš. Na ravni cesti se odmakneš od krmila povsem nazaj in vožnja je podobna tisti na čoperju.
Močno pa me preseneti, ko šele kakšen teden pozneje pogledam med tehnične podatke in opazim, da ima skuter več kot 230 kilogramov! Haloooo? Teh niti slučajno ni čutiti, sicer pa je v pomoč pri manevriranju itak že omenjena vzvratna prestava.
Poleg baterije je težak tudi jekleni cevni okvir. Tehta 30 kilogramov, razvili in izdelali pa so ga v slovenski Hidriji. Razvoj je trajal več kot dve leti, z BMW-jem pa so menda sodelovali tako tesno, da so imeli tedenske sestanke, v določenem obdobju pa prav vsak dan.
In sklep za konec?
Takole smo povzeli:
»Skuter ni predrag, samo večini žal ni dosegljiv.«
Celoten test je objavljen v reviji motoSI št. 105 (oktober – november 2022)